Matevž Petek je eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih deskarjev prostega sloga. Član »zlate generacije« freestylerjev v katero med drugimi uvrščamo še Marka Grilca, Domna Bizjaka in aktualnega glavnega trenerja slovenske reprezentance deskarjev in deskark prostega sloga, Matevža Pristavca. Celjan, ki smo ga včeraj »zmotili« med deskanjem na Rogli je zmagal na štirih »big air« tekmah svetovnega pokala, med leti 2005 in 2008 je bil v skupnem seštevku te discipline vseskozi med najboljšimi tremi. Pohvali se lahko tudi s šestim mestom na ameriškem Burton open-u in pa srebrno kolajno s svetovnega prvenstva leta 2005 v Kanadi. Športno kariero je zaključil pred desetimi leti. 37-letnik je danes uspešen poslovnež in svetovalec ter mentor mladim podjetnikom v Inkubatorju Savinjske regije v Celju.
Matevž, ko smo se v Kranjski Gori nedavno pogovarjali z Dejanom Koširjem nam je povedal, da je po zaključku kariere le nekajkrat stopil na desko. Vi ste očitno bolj aktivni?
Ne, sploh ne. Tudi sam sem na snegu zelo redko. No, letos sem vendarle vsaj malo izkoristil s snegom bogato zimo. Tu na mojem domačem hribu, bil pa sem tudi na Voglu, kjer sem srečal praktično celotno »staro gardo« in tudi aktualne reprezentante v deskanju prostega sloga. Čeprav deskarji radi rečemo »no friends on powder day«, je bilo to zelo prijetno srečanje. Naj ob tej priložnosti ekipi Matevža Pristavca zaželim uspešne nastope na prihajajočem svetovnem prvenstvu v ZDA.
(Matevž Pristavec z Najem Mekincem in Urško Pribošič na svetovno prvenstvo odhaja jutri. V ZDA pa se jim pridruži še Tit Štante. Prvenstvo za deskarje in smučarje prostega sloga med 8. in 16. marcem gosti Aspen, op.p.)
Tudi vi ste bili v Severni Ameriki zelo uspešni. Na prestižnem Odprtem prvenstvu ZDA (Burton Open) ste v snežnem parku (slopestyle) osvojili šesto mesto, v kanadskem Whistlerju pa ste v skokih prostega sloga (big air) postali svetovni podprvak. Je ta medalja vrhunec vaše športne kariere?
Na to kolajno sem res ponosen. Pa seveda na vse zmage v svetovnem pokalu in pa konstantnost med leti 2005 in 2008, ko sem bil v skupnem seštevku skokov dvakrat drugi in dvakrat tretji. Od zmag pa mi je najljubša tista v Stockholmu iz leta 2006. Na tekmo sem namreč prišel s povsem novo opremo, ubadal sem se s poškodbo kolena, komaj sem se prebil skozi kvalifikacije. Nato pa mi je steklo, bil sem »on fire« in sem šel do konca. V finalu (v tistem obdobju so se deskarji v disciplini »big air« v finalu merili v izločilnih dvobojih, podobno kot alpski deskarji, op.p.) sem premagal Finca Peetuja Piiroinena. Tudi »Big Air Milano« imam v lepem spominu, tam sem prikazal najpopolnejše skoke v svoji karieri.
(Matevž Petek je poleg zmag v Milanu in Stockholmu, dve dosegel še v nemškem Winterbergu, op.p.)
V Stockholmu ste leta 2011 tudi končali kariero. V tistem obdobju »big air« in »slopestyle« še nista bila del olimpijskega programa. Vam je kaj žal, da so se vam igre izmuznile?
Pravzaprav sem bil zelo blizu Torina 2006. Kot deskar prostega sloga sem namreč najprej nastopal v snežnem žlebu (half pipe). Takratni vodja panoge deskanja, Iztok Kvas, me je spodbudil k nastopanju tudi v žlebu, na eni izmed tekem sem imel »kvoto« že skoraj v žepu. Tik pred koncem »runa«, ki bi ga moral samo še rutinirano zaključiti, sem naredil napako, ki me je stala udeležbe na olimpijskih igrah. Potem sem poglavje »half pipe« zaprl in se posvetil parku in predvsem skokom. »Big air« je bila moja disciplina, v zraku sem se najbolje počutil. Še dandanes rad »letim«. Z bordom seveda ne več, sem pa nedavno opravil izpit za jadralnega padalca. Tako da še vedno letim, ampak vse skupaj je bolj umirjeno in uživaško, manj adrenalinsko kot pri tekmovalnem freestyle deskanju.
Začeli pa ste pravzaprav kot »rejser«?
Res je. Kot otrok sem se spoznal z več športi. Treniral sem plavanje, malo tudi nogomet in gimnastiko. Nato sem kmalu pričel z deskanjem. Takrat je večina deskala v alpskem slogu in tako sem začel. Pa še starši niso bili ravno navdušeni nad freestylom. Treniral sem na Rogli in seveda sem opazil tudi »freestylerje«. Ko sem dobil desko za prosti slog, sem se po treningu med vratci lotil še skokov in trikov. Hitro sem napredoval, opazil me je trener Aljoša Fijavž, me odpeljal na prvo tekmo slovenskega pokala, nato pa se je začelo zares. Res zelo hitro se je vse skupaj odvrtelo. V Celju sem spoznal tudi trenerja akrobatskih smučarjev, Francija Grahka. Z njim sem treniral na trampolinih, pa na vodnih skakalnicah. Skratka »know how« akrobatskih smučarjev, ki so takrat že delali več obratov, smo prenesli na deskanje. Uspešno. Ko sem napredoval, sem seveda moral na treninge v tujino. Primernih objektov za treninge v Sloveniji ni bilo. Vesel sem, da je kasneje Unitur prepoznal tudi pomembnost deskanja prostega sloga za destinacijo. Zgradili so lep park, začelo se je »dogajati«. Sledili so si dogodki kot je Freestyle Week. Razvoj modernih parkov za najširšo javnost je nujen, če želimo za ta šport navdušiti mladino.
Pa še spremljate dogajanje na »borderski sceni«, ste aktivno vpeti v kakšen deskarski projekt?
Spremljam, ampak bolj površno. Seveda navijam za naše, vem, da dobro trenirajo. Aktivno pa nisem vpet v noben klub ali deskarski projekt. Ni časa, dolgo sem bil v tujini, osredotočen sem na povsem druge stvari, tako da niti ne vem, kako močna je ta naša »scena« dandanes, ter s kakšnimi problemi se soočajo.
S čim pa se ta hip ukvarjate? Iz ZDA ste se lani vrnili v Slovenijo.
Res je, po zaključku kariere sem deloma živel in delal v San Franciscu, z začetkom pandemije pa sem se preselil nazaj in sem mentor ter svetovalec mladim start-up podjetnikom v Inkubatorju Savinjske regije v Celju. Ukvarjam se tudi z načrtovanjem in izdelavo spletnih strani in spletnih trgovin, med drugim sem sodeloval pri zelo zanimivem tovrstnem projektu s tenisačico Sereno Williams.
Za konec se še enkrat vrniva k deskanju. Pred nami je svetovno prvenstvo na Rogli. Boste spremljali tekmi?
Seveda bom navijal za naše! S Timom sva tudi dobra prijatelja, tu pa tam se skupaj odpraviva na vožnjo z enduro motorji. Ne bom zamudil TV prenosov, hkrati pa bom pokukal tudi na Zoom tribuno Zavarovalnice Triglav.
Skratka, Tim, Rok, Žan in ostali člani ekipe Izidorja Šušteršiča, želim vam uspešno domače prvenstvo!
